Add Your Heading Text Here

Add Your Heading Text Here

Koroška mreža podpornega okolja za mlade KOR-NET
Carinthian network of supportive environment for youth KOR-NET

Sodelujemo skupaj za zeleno, konkurenčno in vključujočo Evropo

Projekt: Koroška mreža podpornega okolja za mlade KOR-NET

Trajanje projekta: junij 2022 – april 2024

Služba vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko.

Norveški finančni mehanizem.

Partnerji:

 

Po Regionalnem razvojnem programu za Koroško razvojno regijo 2021–2027 se Koroška uvršča med razvojno ogrožene regije. Njen osrednji izziv je, kako zmanjšati zaostanek v razvoju glede na povprečno razvitost Slovenije in se hitreje približevati stopnji razvoja sosednje obmejne regije ter povprečju razvitosti regij na ravni EU. Zaradi upadanja števila prebivalcev in hitrejšega staranja prebivalstva od slovenskega povprečja je med ključnimi potrebami regije ohranjanje poseljenosti in vitalnosti – mladi odhajajo zaradi pomanjkanja ustreznih delovnih mest, negotovih zaposlitev, težavnosti stanovanjskega problema, slabše kakovosti življenja in dostopnosti storitev, kot so v večjih urbanih središčih in sosednji čezmejni regiji. Ključni izziv bo ustvariti pogoje, ki bodo bolj privlačni za delo in življenje mladih (izobraženih), da se bodo v regijo priselili. Izziv regije je tudi zmanjšanje neenakosti in zagotavljanje dostojnega in kakovostnega življenja za vse, kjer so pot naprej projekti in storitve socialne aktivacije za vključitev prikrajšanih v družbi; krepitev zdravega življenjskega sloga, zlasti mladih in zaposlenih; zagotavljanje dostopnosti stanovanj za mlade družine.

Projektni pristop za naslavljanje izzivov v regiji:

Partnerstvo se bo pri projektu posluževalo agilnega multidisciplinarnega pristopa. Pobude za novitete in razvijanje projekta bodo prispevali vsi zaposleni, ki bodo tudi sicer sodelovali pri načrtovanih projektnih usmeritvah (spremembe, izboljšave, pomembnost/nujnost). Ključna lastnost našega projektnega pristopa bo sodelovanje, ki se bo odvijalo na več ravneh. Osnova in temelj vsega bo tesno sodelovanje med partnerji, ki se bomo v okviru projekta povezali v regijsko mrežo in vzpostavili kontinuiran pretok informacij v dobro tako nas samih in ostalih ponudnikov storitev, s katerimi se bomo povezali pri izvajanju načrtovanih aktivnosti, kot v dobro mladih, s katerimi in za katere bomo bistveno nadgradili kakovost podpornega okolja v Koroški regiji. Vsak projektni partner v okviru svojega vsakodnevnega dela izvaja specifične dejavnosti za mlade, delo v okviru projekta pa nam bo omogočilo, da svoja znanja in izkušnje združimo ter določimo cilje in rezultate, s pomočjo katerih bomo bistveno izboljšali kakovost storitev in prispevali k oblikovanju bolj dinamičnega in povezanega podpornega okolja za mlade na Koroškem. V okviru projekta bomo partnerji vseskozi aktivni na terenu, kjer bomo tesno sodelovali z vsemi ključnimi lokalnimi deležniki – občine, izobraževalne ustanove, raznorazna društva in organizacije, podjetniki itd. Njihovi odzivi, odgovori, predlogi, ki jih bomo dobili med izvajanjem aktivnosti (anketiranje, dogodki/delavnice/usposabljanja/predavanja, predstavitve projekta in rezultatov, promocijske aktivnosti), nam bodo praktična usmeritev pri organizaciji nadaljnjih projektnih aktivnosti, snovanju modela aktivne participacije mladih, vpeljavi inovativnih idej za boljše informiranje prek spletne platforme in nudenju učinkovite tehnične podpore na informacijskih točkah oz. delovnih postajah.

 

CILJI PROJEKTA, PRIČAKOVANI REZULTAT IN GLAVNI UČINKI

Glavni cilj projekta je zadržati mlade v Koroški regiji, zmanjšati t. i. beg možganov oz. mladim ponuditi tako kakovostno okolje za življenje, da se bodo po zaključku izobraževalnega procesa vrnili na Koroško ali se celo odločili za priselitev v regijo od drugod.

Specifični cilji projekta:

 

  1. Izenačene možnosti za vse mlade na območjih Koroške regije z manj priložnostmi

Koroška razvojna regija je del kohezijske regije Vzhodna Slovenija in predstavlja 5,1 % ozemlja in 3,4 % prebivalstva države. Vključuje 12 samoupravnih lokalnih skupnosti: Črna na Koroškem, Mežica, Prevalje, Ravne na Koroškem, Slovenj Gradec, Mislinja, Dravograd, Muta, Radlje ob Dravi, Vuzenica, Podvelka in Ribnica na Pohorju. Glede na raziskavo o razvojni problematiki obmejnih območij sta v Koroški regiji v dobrem razvojnem stanju Občina Ravne na Koroškem in Mestna občina Slovenj Gradec, Občina Podvelka spada med razvojno najbolj ogrožene, ostale občine pa uvrščamo v območja s slabo socialno-ekonomsko strukturo. Večji kraji po regiji (Slovenj Gradec, Dravograd, Ravne na Koroškem, Radlje ob Dravi) nudijo prebivalcem, tudi mladim, raznovrstne storitve informiranja, svetovanja, usposabljanja na področjih podjetništva, izobraževanja, zaposlovanja itd. Podporno okolje za mlade na Koroškem živi (v mladinskih centrih, mladinskih in nevladnih organizacijah itd.), vendar deluje v vsakem kraju zase, se ne povezuje in ne razpolaga s podatki o aktivnostih, ponudbah, možnostih ostalih izvajalcev. Za prebivalce Koroške regije je značilno, da se težko odpravijo po informacije dlje kot od svojega domačega kraja ali v skrajnem primeru svoje doline (Mežiška, Dravska, Mislinjska). Vsak center oz. partner je močan na določenem področju oz. bolj specializiran za določene vsebine in programe, zato je smiselno in koristno, da se to svojstveno regijsko zapečkarstvo preseže z vzpostavitvijo večplastno povezanega podpornega okolja, ki tesno sodeluje z medsebojno izmenjavo informacij in obveščanjem mladih, kje so jim na voljo informacije in podpora za njihova specifična vprašanja, zanimanja ali potrebe, ki redno skupaj prireja dogodke, vsakodnevno obvešča svoje obiskovalce oz. uporabnike o aktivnostih ostalih partnerjev in jih spodbuja h koriščenju storitev in ponudbe partnerske mreže.

  1. Dvig nivoja participacije mladih

Angažiranje, povezovanje in opolnomočenje so temelji Strategije EU za mlade, ki je okvir za sodelovanje EU na področju mladinske politike za obdobje 2019–2027 in ki želi, da bi mladi kot dejavni državljani sodelovali pri delovanju demokracije in družbe. Med ključnimi ugotovitvami študije Mladina 2020 pa je dejstvo, da stopnja zanimanja mladih za politiko ostaja na nizki ravni, čeprav se mladi čutijo bolj politično kompetentne in so bolj naklonjeni neposrednemu komuniciranju s politiki, vključno s sodelovanjem v peticijah. Politična participacija mladih ostaja nizka zaradi nizkega zaupanja v nosilce politične oblasti in razširjenosti stališča, da običajen posameznik v naši družbi nima pravega vpliva na početje oblasti. Skozi projekt želimo mladim praktično prikazati, kako lahko naredijo nekaj dobrega zase in za družbo z aktivnim sodelovanjem pri državljanskih procesih na lokalni in nacionalni ravni. Na podlagi priporočil študije Mladina 2020 bomo s pozitivnimi zgledi krepili mehanizme zaupanja v politiko in spodbujali zanimanje zanjo, organizirali tudi spletne oblike posvetovanja z mladimi o političnih procesih, osveščali o problematiki radikalizma in nasilnega ekstremizma. Z dobrimi praksami in inovativnimi pristopi jih želimo angažirati in aktivirati, da bodo presegli svojo apatičnost in nezainteresiranost ter se povezovali z lokalnimi politiki v reševanju skupnih izzivov, kajti po RRP za Koroško razvojno regijo 2021–2027 je Koroška na 8. mestu po indeksu razvojne blaginje in dosega 88,3 indeksnih točk glede na povprečje Slovenije. Najvišji indeks razvojne blaginje ima Osrednjeslovenska regija (151,1), najnižjega pa Pomurska (57,9). K slabim pogojem za dostojno in kakovostno življenje na Koroškem prispevajo stanovanjska problematika (pomanjkanje stanovanj po primerni najemni ali nakupni ceni), negotove oblike zaposlitve in pomanjkanje delovnih mest za visoko izobražene kadre, kar dodatno vpliva na odliv mladih.

  1. Opolnomočeni mladi

Za opolnomočenje mladih je potrebno spremembam naklonjeno družbeno in podporno okolje, ki jim nudi priložnosti za usposabljanje, neformalne izobraževalne aktivnosti, mladinsko delo, socialno vključenost, razvoj kompetenc, dostop do storitev in informacij. Po RRP za Koroško razvojno regijo 2021–2027 je bila po vključenosti prebivalcev 25–64 let v vseživljenjsko učenje regija v letu 2016 z 8,5 % na zadnjem mestu v Sloveniji, povprečje je bilo 11,6 %. Z vidika zagotavljanja potreb gospodarstva je trend naraščajoče stopnje izobraženosti med mladimi pozitiven, vendar pa se na Koroškem pojavljajo številna strukturna neskladja med pridobljenimi znanji in spretnostmi ter potrebami delodajalcev. Kot ugotavlja Strategija razvoja Slovenije 2030, to vodi v neučinkovito alokacijo delovne sile in pomeni tveganje za beg možganov.

Ker bo naš projekt pomemben regijsko in ker predpostavljamo možnost prenosa naših spoznanj in priporočil tudi na druga območja, se bomo v projektu povezovali z vsemi javnimi izobraževalnimi ustanovami po regiji in gospodarstvom, spodbujali sodelovanje teh dveh ključnih akterjev za prihodnost in življenje mladih ter promovirali in s projektnimi aktivnostmi zagotavljali priložnosti za vseživljenjsko učenje in usposabljanje kot vrednoti, ki krepita ustvarjalnost, odgovornost in podjetništvo. Študija Mladina 2020 ugotavlja, da javno šolanje v sodobnih pluralnih družbah opravlja vlogo t. i. velikega izenačevalca, saj nudi enake izobraževalne možnosti vsem državljanom in tako enake možnosti za uspeh v življenju, zato se nam zdi pomembno, da se s šolami v regiji povežemo kot z virom podatkov za naše ankete/analize in kot s preverjenim podajalcem informacij mladim o naših aktivnostih/priložnostih za mlade.

Boljšo prihodnost za mlade na Koroškem, ki smo si jo postavili za cilj, bomo dosegli:

  • z vzpostavitvijo intenzivnega sodelovanja podpornega okolja za mlade na Koroškem in usmerjenim povezovanjem s podjetniškim svetom,
  • z odličnim komuniciranjem in obveščanjem o aktivnostih podpornega okolja za mlade po Koroški prek različnih kanalov (spletni portal, družbena omrežja, medijski prispevki …),
  • s povezovanjem z lokalnimi odločevalci in podporo mladim pri aktivni vključitvi v demokratične procese, s čimer imajo možnost vplivati na sprejemanje odločitev v občinah in sooblikovati lastno prihodnost,
  • z izobraževalnimi, svetovalnimi, podpornimi, mreženjskimi dogodki/delavnicami/aktivnostmi za usposabljanje tako za mentorsko delo z mladimi kot za razvoj raznoraznih mehkih veščin in podjetniških kompetenc, potrebnih v lokalnem (poslovnem) okolju.

Neposredni učinek projekta bo zagotovljena podpora mladim, kar bomo dosegli:

  • z vzpostavitvijo virtualnega mladinskega inkubatorja koroške,
  • s postavitvijo info točk oz. delovnih postaj po regiji,
  • z zasnovo modela aktivne participacije mladih,
  • z delavnicami, tabori, dogodki mreženja s strokovnjaki in podjetniki.

Rezultati projekta:

  • koherentno podporno okolje za regijo, ki bo na enem portalu povezalo razpršene ponudnike in mladim zagotovilo odlično informiranost,
  • zagotovljena tehnična podpora za mlade,
  • poglobljeno znanje in okrepljena participacija mladih pri demokratičnih procesih,
  • strokovna pomoč pri povezovanju z lokalnim poslovnim okoljem ter praktične priložnosti za (nad)gradnjo kompetenc, osebnostni in poklicni razvoj.

Delovni paketi in aktivnosti projekta:

 WP1 – M / MANAGEMENT, 6/22 – 4/24

WP2 – T1 VZPOSTAVITEV VIRTUALNEGA MLADINSKEGA INKUBATORJA KOROŠKE, 10/22 – 4/24

WP3 – T2 POSTAVITEV INFORMACIJSKIH TOČK OZ. DELOVNIH POSTAJ ZA MLADE V MANJ DINAMIČNIH OKOLJIH NA OBMOČJU KOROŠKE REGIJE, 7/22 – 6/23

WP4 – T3 PRIPRAVA MODELA AKTIVNE PARTICIPACIJE MLADIH, 6/22 – 4/24

WP5 – T4 AKTIVNOSTI ZA MREŽENJE, USPOSABLJANJE, MENTORSTVO MLADIM KOROŠKE REGIJE, 7/22 – 4/24

WP6 – C / COMMUNICATION/KOMUNIKACIJA , 6/22 – 4/24

 

Projekt Koroška mreža podpornega okolja za mlade KOR-NET sofinancira Norveška s sredstvi Norveškega finančnega mehanizma v višini 491.537,50€. Namen projekta je povezovanje mladinskih centrov na Koroškem, z namenom izboljšanja pogojev za življenje in delo mladih.

Ta spletna podstran je nastala s finančno podporo Norveškega finančnega mehanizma. Za vsebino te spletne strani je odgovoren izključno javni zavod Dravit in zanj v nobenem primeru ne velja, da odraža stališča Nosilca programa Izobraževanje – krepitev človeških virov.

 

Norveški finančni mehanizem

Norveški finančni mehanizem in Finančni mehanizem EGP predstavljata prispevek Norveške k zeleni, konkurenčni in vključujoči Evropi. Norveška prek Norveškega finančnega mehanizma in Finančnega mehanizma EGP prispeva k zmanjšanju socialnih in gospodarskih razlik v Evropi ter h krepitvi bilateralnih odnosov z državami upravičenkami v srednji in južni Evropi ter ob Baltiku. Norveška tesno sodeluje z Evropsko unijo na podlagi Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru (EGP). Skupaj z drugima dvema državama donatoricama je v petih zaporednih obdobjih financiranja med letoma 1994 in 2014 prek finančnih mehanizmov zagotovila sredstva v višini 3,3 milijarde EUR. Norveški finančni mehanizem, ki ga financira samo Norveška, je namenjen državam, ki so pristopile k Evropski uniji po letu 2003. Skupna višina sredstev v okviru Norveškega finančnega mehanizma v obdobju 2014–2021 znaša 1,25 milijarde EUR.

Prednostna področja v tem obdobju so naslednja:

#1 inovacije, raziskave, izobraževanje in konkurenčnost;
#2 socialno vključevanje, zaposlovanje mladih in zmanjševanje revščine;
#3 okolje, energija, podnebne spremembe in nizkoogljično gospodarstvo;
#4 kultura, civilna družba, dobro upravljanje ter temeljne pravice in svoboščine;
#5 pravosodje in notranje zadeve.

 

Working together for a green, competitive and inclusive Europe

Project: Carinthian network of supportive environment for youth KOR-NET

Duration of the project: June 2022 – April 2024

Government Office for Development and European Cohesion Policy

Norway Grants.

Partners:

 

Carinthia is one of the most endangered regions. In addition to lagging behind in development compared to Slovenia’s average development, it is also plagued by declining population and faster-than-average aging. Youth are leaving due to lack of suitable jobs, precarious employment, poorer quality of life and accessibility of services, such as in major urban centers and the neighboring cross-border region. These are the specific challenges identified in the Regional Development Program for the Carinthia Development Region 2021-2027.

With the KOR-NET project, we will establish a Carinthian network of supportive environment for youth. With new (info points, virtual youth incubator of Carinthia, model of active participation of youth) and upgraded (active youth – life and career skills) services, the network will create conditions for creating a better quality of life, with the aim of reducing brain drain or a better future for youth in Carinthia.

The overarching goal follows the Development Strategy of Slovenia 2030. At the level of the individual, quality of life is reflected in good opportunities for work, education and creation, in a dignified, safe and active life, and in involvement in democratic decision-making and co-management of society.

Through direct outputs, we will pursue 3 specific goals:

  1. a) by establishing a virtual youth incubator of Carinthia and a network of info points, we will achieve the goal of “equal opportunities for youth in Carinthian areas with fewer opportunities”;
  2. b) with the model of active participation of youth, which will be published, and all accompanying activities for its preparation (surveys, study visits, resource analysis…), the outcome and promotion, we will specify the goal of “raising the level of youth participation”;
  3. c) with our services and organization of events/lectures/workshops/trainings and weekend camps, we will pursue the goal of “empowered youth”, which is one of the foundations of the EU Youth Strategy.

We will take into account the recommendations of the Youth 2020 study, especially on issues of stress, loneliness, worries about lack of money, failure in school/profession, employment and housing problems, low trust in political authorities. We will conduct 2 weekend camps for training mentors for youth and training for administrators/informants of the web portal to improve the knowledge and skills of staff working with or for youth.

The supportive environment for youth in Carinthia is fragmented and poorly recognizable. We can offer more connected, so the partners (as part of the support environment in all 3 valleys of the region) will connect into the KOR-NET network and combine their knowledge and experience.

The added value of Dravit Dravograd will be the rich experience with European programs, of Public Institution Spotur with organization of camps and activation of youth, of KMKC Kompleks with communication activities for youth, of OOZ Ravne na Koroškem with connecting the business world and youth, of A. L. P. Pece d.o.o. with many years of collaboration with local decision makers, schools and employers. The network will establish a strong online presence, where it will use innovative approaches to implement an intensive communication strategy on project and regular activities of partners, and above all a credible and easily accessible source of important information for youth.

The partnership will join forces in organizing networking events, weekend camps, collecting data to prepare a model of active youth participation and disseminating results. The key target groups that will benefit from the project are youth, local decision-makers, stakeholders, entrepreneurs, business support organizations.

Norwegian project partner is organization Bjerkaker LearningLab, which is active in the field of lifelong learning and has experience with active citizenship projects and vulnerable youth.

The role of BLL in the KOR-NET project will include:

  •  the organization of a study excursion to Norway, examples of good practices, presentations of the youth sector, policies, etc.;
  • two visits to Slovenia: 1. participation in a weekend camp for the training of youth workers; 2. participation in the final press conference; preparation of a contribution for the model of active participation of youth with an outline of the situation in Norway;
  • participation in partnership meetings (Zoom) and advice on the implementation of project activities, especially on the transfer of good practices from Norway.

BLL was invited to participate in the project by A. L. P. Peca d.o.o., as they successfully cooperated in the ProAge project. Bilateral relations will be strengthened through reciprocal visits to countries where, due to the working nature of the visits, new relations and opportunities for further cooperation will be established, and through the transfer of good practices that can always travel in both directions.

WORK PACKAGES:

WP1 – Management

WP2 – Establishment of a virtual Youth Incubator of Carinthia

WP3 – Setting up information points for young people in the municipalities of the Carinthia region

WP4 – Establishing a model for involving young people in active cooperation with local decision-makers and co-creating youth policies at the level of local communities

WP5 – Education, information, networking and mentoring activities

WP6 – Communication

 

The Carinthian network of supportive environment for youth KOR-NET benefits from a 491.537,50€ grant from Norway. The aim of the project is to connect youth centres of Carinthia, to impove living and working conditions of young people.

This subsite was created with the financial support of Norway Grants. The contents of this subsite are the sole responsibility of Dravit Dravograd Public Institute and can in no way be taken to reflect the views of the Programme Operator of the Education, Scholarships, Apprenticeship and Youth Entrepreneurship.

 

The Norway Grants

The Norway Grants and the EEA Grants represent Norway’s contribution towards a green, competitive and inclusive Europe. Through the Norway Grants and the EEA Grants, Norway contributes to reducing social and economic disparities and to strengthening bilateral relations with beneficiary countries in Central and Southern Europe and the Baltics. Norway cooperates closely with the EU through the Agreement on the European Economic Area (EEA). Together with the other donors, Norway has provided €3.3 billion through consecutive grant schemes between 1994 and 2014. Norway Grants are financed solely by Norway and are available in the countries that joined the EU after 2003. For the period 2014–2021, the Norway Grants amount to €1.25 billion.

The priorities for this period are:

#1 Innovation, Research, Education and Competitiveness

#2 Social Inclusion, Youth Employment and Poverty Reduction

#3 Environment, Energy, Climate Change and Low Carbon Economy

#4Culture, Civil Society, Good Governance and Fundamental Rights

#5 Justice and Home Affairs